MEDNARODNI FESTIVAL KIBLIX 2018
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
Predavanje “DNK umetnosti in nesmrtnosti«

Kje: KID KIBLA, petek, 16.11., med 16.00 in 17.30

 

Izvajalec	Jože Slaček
Kdaj?	petek, 16. 11. 2018 16.00 – 17.30
Koliko udeležencev	Ni omejitev.

Opis predavanja

Biotehnološka instalacija, ki zajema zbirko vzorcev DNKja, shranjenih v posodicah, ki so shranjene v oblikovani skrinjici. Instalacijo dopolnjujejo vizualne fraktalne upodobitve, kjer so DNK zaporedja izražena skozi matematične funkcije. DNK je fraktal. DNK se lahko izrisuje v različnih podobah in vzorcih. Kadar znanstveniki ustvarjajo zemljevide DNK, je DNK prikazan v statičnih diagramih. Podatki iz teh diagramov so uporabili za vstavljanje števil v matematične funkcije, ali pa se sami podatki prevedejo v funkcije, in te se upodobijo v fraktalni grafiki.

Projekt DNK umetnosti in nesmrtnosti je sestavljen iz nosilcev DNKja, kot so lasje, nohti, slina, delci kože, zobje, dlake in kocine. Vsi darovani vzorci so zapečateni v varovalne posodice in shranjeni v lastnem relikvijarju. Vsi vzorci bodo shranjeni za čas, ko bo znanost omogočala uporabo DNKja za ponovno oblikovanje telesa ponovnega mene. Na tej točki pa se seveda pojavlja vprašanje kdo sem ali kaj je v resnici človek. Je to njegovo telo, so to njegova znanja, spretnosti, ali so to hotenja, strasti, ki so izoblikovana skozi zavedanja in izkušnje življenja. Predniki so v grobove ob pokojnika polagali njegove vsakdanje predmete in druge, ki bi mu naj služili v naslednjem življenju. Zato bodo v prihodnje vzorci DNKja dopolnjeni z digitalnimi zapisi, ki so ključni za ponovno dojemanje samega sebe in omogočajo nadaljevanje s točke, kje se je sedanje življenje ustavilo.

Ena veriga DNK iz ene celice vsebuje dovolj podatkov za kloniranje celotnega organizma. Očitno nam razumevanje DNK omogoča razumeti veliko o življenju in vesolju okoli nas. Globlje razumevanje nove znanosti nam pove, da se DNK ne začne kot molekula, ampak kot valovna oblika. Še večja zanimivost je ta, da ta valovna oblika obstaja kot vzorec znotraj prostor-časa, ki je zakodiran po vsem vesolju. Očitno nam razumevanje DNK omogoča razumeti veliko o življenju in vesolju okoli nas. Leta 1953 sta James D. Watson in Francis Crick dotedanja vedenja o tej verigi življenja uspela zaokrožiti v model dvojne vijačnice, ki je zadovoljeval vse kriterije. Članek je bil dolg le eno stran, a je revolucionarno vplival na znanosti o genih. Tako postane mogoča genska manipulacija (recimo zdravljenje in preprečevanje dednih bolezni) ali sama genska unikatnost (recimo uporaba DNK na sodišču), do omejitev in nevarnosti, ki nam jih nastavlja narava, ko že v kar velikem obsegu gensko spreminjamo kmetijske pridelke in drugo. Da moramo biti pazljivi pri dojemanju vsebin v povezavi z DNK dokazujejo primeri obdelave projekta Človeški genom, pri katerem je prihajalo do tekmovalnosti med institucionalnimi raziskovalnimi ustanovami in zasebnimi podjetji. Odkritja s področji DNKja so odprla številna vprašanja in raziskave, prav tako pa veliko špekulacij in možno pretiranih pričakovanj. Projekt se poigrava na mejnih področjih znanosti in umetnosti, ob tem upošteva redni in močni vpliv umetnosti na znanstvene raziskave. Dovolj je omeniti ustvarjalne žanre ZF iz literature, filma, stripa, ki so imeli posnemovalce v znanstvenih sredinah. Seveda pa tudi znanstvena odkritja vplivajo na umetnost. Projekt vključuje temeljne razmisleke o samih izhodiščih sodobne znanosti in umetnosti v univerzalnem smislu, njune povezanosti in prepletenosti s filozofijo (in politiko) v sodobni civilizaciji. V sebi zaokrožuje razmislek o pomenu tehnološkega razvoja v odnosu do posameznih kultur, oseb in njihovih odnosov.

Opis predavatelja

Jože Slaček, kordinator programov, animator in mentor. Je ustvarjalec na področju videa, animacije, multimedije.

V 80tih je aktivni član ustvarijalne skupine Inkriminalni kolektiv in anarhopunk skupine Anarchromixz. V tem obdobju ustvarja fotografije s praskanjem v film, grafite in kratke stripe. Kasneje ga pritegne ustvarjanje risank in videov.

Z videom kot ustvarijalnostjo se redno ukvarja od leta 1989, ko realizira svoj prvi video spot in v galeriji Media Nox izvaja niz projekcij slovenskih in tujih video umetnikov, kot so Nataša Prosenc, Nuša in Srečo Dragan, Marina Gržinić in Aina Smit. Ob tem se posveča še risanemu filmu in redno izvaja predstavitve domačih animatorjev kot so Miki Muster, Marjan Manček, Milan Erič, Zvonko Čoh, Stane Kren.

V začetku devedesetih se začne posvečati računalniški umetnosti in od leta 1993 redno izvaja dejavnosti s področja intermedijskih umetnosti, organizira predavanja, projekcije, razstave in festivale. Je iniciator mednarodnih festivalov računalniških umetnosti v Mariboru, prvi leta 1995. Vodi in je občasni selektor festivala mfru, od leta 1995 do 2008. Sodeluje z različnimi medijskimi umetniki, slikarji in kiparji, glasbenimi skupinami in literati, ter v programu Odprti studio pomaga pri nastajanju študentskih in dijaških del.

KIBLIX 2018